Modell av svenska skolsystemet

Šveditsko edukatsiako systemo

Šveditsko edukatsiako systemo inkrel vi obligatoricne thaj volontarne školake formi. Fonduni škola (grundskolan) si inja berš thaj obligatorično khatar 7 berš.

Studentonge khas trobuj jekh alternativa khaj e fonduni škola si grundsärškolan thaj special škola. Volontarne školake formi si e tsini škola (förskola) thaj tsine školake klasi maj terne šavorenge. Studentonge khatar 16 berš si gymnasium škola thaj kaver diferentne edukatsi maj phurenge.

Maj but anda e školi si e themeske (offentliga) thaj si inkerde khatar e komuni, feri si vi kaver privatne školi (friskola). Majoriteto anda e universitetura thaj e uče školi si themeske instansura. E universitetura thaj e uče školi tordžon pe penge pundre thaj naj pangle kaverentsa.

Maj baro patreto khatar šveditsko edukatsiako systemo

Školako zakono si o grundo ande sa edukatsia

Šveditsko skolako zakono si o grundo ande sa edukatsia, khatar e tsini škola ži ande gymnasium, thaj o čačipe khaj edukatsia khaj e maj phure. Školako zakono phenel ke sa individura si te inkren sa kasavo drom khaj edukatsia, sajek vaj si murš vaj žuvli, sajek savi etnisiteta, khaj trajis vaj socialne vaj ekonomične faktorura. Studenton khas si pharimata te nakhen pengi škola si te len kodo specialno žutipe so len trobuj.

Riksdagen, regeringen thaj Skolverket inkren e responsebilita pe sitčarimaske planura, zakonura, phuterde rekomendatsi thaj natsionalne inisiativi te žal angle e intentsia ande školake zakoni te kerdžon čačipe. Kaver kotora ande inkeripe pa edukatsiako systemo si e natsionalne prubi, avri dikhipe thaj inspektsi.

Responsebilita pe natsionalno levelo

Regeringen inkrel responsebilita pa škola pe natsionalno levelo, kado si kade kerdo ke del pe e buči khaj e školenge organizatci so si tela them thaj ande lenge responsebilne bučake thana:

  • Skolinspektionen inkrel dikhimaski responsebilita pe školi, edukatsi maj phurenge, fritidshem – soj pala thaj angla školaki vrama, tsini škola thaj kaver pedagogične buča.
  • Skolverket inkrel, del dumo, dikhel perdal thaj del evaluatsia školake šerutnen, tsine školenge thaj školenge buča ghindosa te avel maj lašo kvaliteto thaj resultato.
  • Specialpedagogiska skolmyndigheten kompletulij komunengi thaj školenge resursi. O than del vi dumo ande pušimata so si pa individosko sitčaripe, pedagogengi buči vaj organizaciaki buča. Lel pe vi sama pa e special školi kodolenge khas si varisave funktsiake teljarimata (funktionsnedsättningar).
Publicerat torsdag 22 december 2016 Granskat måndag 9 januari 2017